Arhiv Kategorije: Nerazvrščeno

Program 45. mednarodnega kolokvija Družbena koreografija / Social Coreography

Dogodek se organizira ob izidu slovenskega prevoda knjige Družbena koreografija: ideologija kot performans v plesu in vsakdanjem gibanju Andrewa Hewitta in v sodelovanju s seminarjem scenskih umetnosti Zavoda Maska. Potekal bo v petek, 10. novembra 2017 v Moderni galeriji Ljubljana, Cankarjeva cesta 15, Ljubljana. Vabljeni!

Program simpozija

9.45–10.00 Polona Tratnik, uvodni nagovor predsednice Slovenskega društva za estetiko
10.00–11.30 Bojana Kunst, Družbena koreografija in gledališke institucije: Primer Volksbühne v Berlinu
povezuje: Gregor Moder
11.30–12.30 Kaja Kraner, Družbena koreografija skozi estetsko vzgojo
Gregor Moder, Ideologija in padec. Hewitt in Althusser
povezuje: Lev Kreft
12.30–14.00 odmor za kosilo
14.00–15.00 Jan Simončič, Raj ali pekel?
Lev Kreft, Marxova družbena koreografija – ponovitev, 30 let pozneje
povezuje: Polona Tratnik
15.00–16.00 Andreja Kopač, Phÿsis kot udejanjanje (z)možnega (?)
povezuje: Sebor Svečak
16.00–16.30 odmor
16.30–18.00 Nina Cvar, Rasializirani asemblaži: premeščanje družbene koreografije in žanr človeka
Marina Gržinić, Upor proti nekropolitiki: obrat
Jovita Pristovšek: Globalna mreža teles
povezuje: Gregor Moder

Organizacijski odbor: Gregor Moder, Polona Tratnik

Programski odbor: Polona Tratnik (SDE in AMEU-ISH), Gregor Moder, Janez Janša (Maska), Lev Kreft (Slovensko društvo za estetiko), Bojana Kunst (Univerza Giessen), Svebor Sečak (Hrvaško narodno gledališče Zagreb in AMEU Akademija za ples).

Delo Andrewa Hewitta, Družbena koreografija kot performans v plesu in vsakdanjem gibanju (Ljubljana: Maska, 2017) je interveniralo v polje plesnih študijev in študijev uprizoritvenih umetnosti ter ga s kombinacijo materialistične teorije ideologije in svežega pogleda na ključna poglavja iz zgodovine plesa tudi transformiralo. Hewitt vztraja, da ne smemo opustiti specifične razlike med plesom kot estetsko prakso in neestetskimi, vsakodnevnimi rituali in gibalnimi praksami. Kljub temu je osrednjo poanto njegovega dela mogoče povzeti kot misel, da lahko z izrazom koreografija – še zlasti, če ga razumemo kot telesno vajo, kot artikulacijo in razporeditev teles – opišemo tudi potrebe industrijskega načina produkcije po učinkoviti in kompleksni kompoziciji gibanja človeških teles: koreografija tekočega traka. Hewittovo delo je dragoceno tudi zaradi kritične opredelitve do dandanes povsem pretirane in pogosto tudi napačne rabe pojma performativnosti. Hewitt se za začetek vrne k pojmovanju, kakor ga je opredelila Judith Butler v zdaj že klasičnem delu Težave s spolom (Ljubljana: ŠKUC, 2001), v nadaljevanju pa, kakor nakaže že v podnaslovu knjige, tisto pojmovanje poveže s teorijo ideologije, kakršno najdemo denimo v delu Slavoja Žižka. Po nekaj več kot desetletju produktivne uporabe zamisli o družbeni koreografiji v več poljih, od kulturnih študij do študij uprizoritvenih umetnosti ter do področij politične in socialne filozofije, je napočil čas, da ta pojem ponovno kritično ovrednotimo.

45th International Symposium: Social Choreography (Call for papers)

Slovenian Society for Aesthetics announces its 45th international symposium Social Choreography in cooperation with Maska and Moderna galerija, Ljubljana

Location: Ljubljana, Slovenia,
Date: November 10, 2017
Deadline for submissions: October 15, 2017

CALL FOR PAPERS

The work by Andrew Hewitt, Social Choreography: Ideology as Performance in Dance and
Everyday Movement (Duke University Press, 2005), intervened in and transformed the field of
performance and dance studies with a unique blend of materialist theory of ideology and a
fresh perspective on the key chapters in the history of dance. Hewitt insists that we should not
let go of the specific difference between dance as aesthetic practice and non-artistic, everyday
rituals and practices of movement.

However, the central point of his work can nevertheless be summed up as the idea that the term choreography—especially if taken to mean the exercise of the body, as the articulation and arrangement of bodies—, can certainly be used to describe the demands of the industrial modes of production for an effective and intricate composition of movements of human bodies: the choreography of the assembly line.

Furthermore, Hewitt’s work challenges the contemporary overuse and abuse of the terminological nest surrounding performativity, not by abandoning or replacing it, but by, firstly, returning to the meaning this term had for Judith Butler in her now classic text Gender Trouble (Routledge, 1990), and secondly, as indicated already with the subtitle of the book, by coupling it to the study of ideology such as can be find in the works of Slavoj Žižek.

After more than a decade of fruitful and productive usage of the idea of social choreography in a wide range of fields, from cultural studies to performance studies, to political studies and social philosophy, it is time to critically re-evaluate it and map its relations to other approaches. And what better place to do this than in Ljubljana, the home ground of the critique of ideology in its specific psychoanalytical turn representative already for Althusserian theory of ideology.

Please send an abstract of no more than 300 words, as well as a title and a brief bio-
bibliography, in either Word or PDF format to info@sde.si. The deadline for submission is
October 10, 2017.

Organizers:
Gregor Moder (Maska, Ljubljana)
Polona Tratnik (Slovenian Society of Aesthetics, Ljubljana)
Adela Železnik (Moderna galerija)

Advisory Board:
Janez Janša (Maska, Ljubljana)
Lev Kreft (Slovenian Society for Aesthetics, Ljubljana)
Bojana Kunst (University of Giessen)
Svebor Sečak (Croatian National Theatre in Zagreb)

https://www.facebook.com/events/1944365185844219/

fotografija iz: Twin Peaks

Predavanje Simona Macuha: Radioaktivnost – Odprtost vedenja skozi koncept skupnostnega radia

Vabljeni na predavanje Simona Macuha z naslovom Radioaktivnost – Odprtost vedenja skozi koncept skupnostnega radia v Mestni knjižnici Ljubljana 25. 4. 2016 ob 18.00.

Radijska krajina je konstrukt obstoječega neoliberalističnega sistema, ki ekonomijo jemlje kot determinanto, državo pa kot dominanto.

Vsled temu medijski prostor v večini zapade popularizaciji, politizaciji in komercializaciji. Sodobna umetnost funkcionira na način, da misli svojo lastno formo kot pogoj vsebine in obratno, zato lahko ideja o skupnostnem radiu skozi premislek vsebin in nosilca le-teh odpre diskurz, kjer s participatornostjo lahko sprožimo konceptualne spremembe na tem področju.

Simon Macuh (1971), samozaposlen v kulturi kot kipar, performer in intermedijski umetnik. Ukvarja se s široko paleto umetniških izrazov. Zaključil je študij filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in nato diplomiral še iz kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Teorijo in umetnost v svoji praksi uspešno združuje na način, ki omogoča, da dejavnost mišljenja postane materija, s katero vzpostavlja različne situacije, performativne akcije in diskurzivne prostore. Z idejo skupnostnega radia se ukvarja že več kot dve leti.

Fotografija iz: Renée Johnson

Predavanje Leva Krefta: Estetska imaginacija in nogometna igra

Vabljeni na predavanje Leva Krefta z naslovom Estetska imaginacija in nogometna igra v Mestni knjižnici Ljubljana 14. 3. 2016 ob 18.00.

Ob tem, da je nogometna igra po estetski plati dramatična, in je treba izraz »lepa igra« razumeti v tem pomenu, in da je estetika vsakdanjega življenja, ne pa tradicionalna filozofija umetnosti tista, ki omogoča estetsko raziskovanje ekipnih tekmovalnih iger, je nogomet tudi igra socialnih interakcij. Kateri so estetski pogoji za vstop v igro in za igranje igre? V odgovor ponujam koncept estetske imaginacije in prikaz treh možnih estetskih statusov nogometa v odnosu do vsakdanjega življenja in njegovih socialnih interakcij: mimezis, reprezentacija in simulacija – s poudarkom na slednji. Estetska imaginacija omogoča igranje igre na dva načina; najprej pri vstopu preko razmejitve med vsakdanjim življenjem in svetom igre, kjer veljajo posebna pravila, in nato še za samo igranje igre, saj 22 igralcev ali igralk z žogo vred ustvarja prostor, v katerem se posameznik ali posameznica ne moreta gibati brez estetske imaginacije, ki omogoča, da se postavimo v kožo drugih, in da vidimo sami sebe skozi njihove oči.

Prof. dr. Lev Kreft poučuje estetiko in filozofijo športa na Univerzi v Ljubljani, kjer je član Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete. Bil je že predsednik Slovenskega društva za estetiko in član Mednarodne zveze za estetiko, do leta 2014 pa tudi prvi predsednik Evropske zveze za filozofijo športa.

Fotografija iz: leobenavente, stadion Maracanã

Predavanje Jana Babnika: Studijski vsakdan (studijska fotografija v Ugandi)

Vabljeni na predavanje Jana Babnika z naslovom Studijski vsakdan (studijska fotografija v Ugandi) v Mestni knjižnici Ljubljana 29. 2. 2016 ob 18.00.

Na predavanje bomo predstavili primere studijske fotografije v Ugandi iz studiev v Kampali, Kabaleju, Kisoru in Guluju (digitalna ozadja, ozadja narisana na stenah, rekviziti, digitalne konstrukcije). Preko primerov se bomo posvetili vprašanju družbenega pomena teh fotografskih praks in vprašanju kaj le te pomenijo za samo razumevanje fotografije. Torej bomo po eni strani zasledovali vprašanje kako (in če) te prakse pripomorejo k razumevanju družbe in po drugi kaj nam govorijo o sami naravi fotografije. Poleg tega pa se bomo posvetili pomenu studijskega fotografiranja kot dogodka – torej izmuzljivemu trenutku in časa nastanka ugandskih studijskih podob.

Mag. Jan Babnik, rojen 1977 v Ljubljani, je glavni in odgovorni urednik revije Fotografija in ustanovitelj in vodja zavoda Membrana (ZSKZ), zavoda za preučevanje in spodbujanje fotografske kulture in teorije. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je pridobil naziv magister znanosti s področja zgodovine filozofije in fenomenologije. Trenutno je doktorski kandidat na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem  – smer Filozofija in teorija vizualne kulture. Njegovo prvenstveno področje zanimanja je dokumentarna fotografija in pomen lokalno specifičnih vsakdanjih fotografskih praks.

Fotografija iz: Modern Photo Studio, Kampala, Uganda, 2014. © Modern Studio, Kampala