Ob izidu knjige Estetikov atelje dr. Leva Krefta sta ob avtorju o moderni in sodobni umetnosti ter o estetiki pri nas in v svetu 26. novembra na knjižnem sejmu v Ljubljani spregovorila dr. Aleš Erjavec in dr. Janez Strehovec. Kaj je povezovalo te tri pobudnike novega razvoja estetike pred tridesetimi leti ter kakšni so njihovi stiki in razhajanja danes? Kako se v to umeščajo njihova najnovejša dela in projekti? Ali je v sodobnosti, sodobni umetnosti in z novimi mediji estetika kot filozofska disciplina sploh še okvir raziskovanja? In kaj ob tem še lahko počne marksistična estetika? Razpravo je povezovala dr. Mojca Puncer.

Estetikov atelje: od modernizma k sodobni umetnosti

Estetikov atelje se umešča v slikovito krajino modernosti, moderne umetnosti, modernizma, historične avantgarde, neoavantgarde, transavantgarde, retrogarde in sodobne umetnosti z vrsto študij, ki se, zbrane skupaj, sklicujejo v naslovu na Courbetovo platno, vendar predvsem na tisto stran, kjer so zbrani njegovi prijatelji. Kreftovi prijatelji so tista umetniška dela, ki ostajajo vsem interpretacijam navkljub enigmatična; tiste filozofske estetike, ki jih je, nekoč vidne in slavne, čas pozabil (ne pa povozil; Jean-Marie Guyau, Benedetto Croce); in marksistična estetika, ki se po že ugotovljeni klinični smrti zdaj znova giblje, pa bi jo navezovanje na Zahodni oziroma humanistični marksizem izpred desetletij utegnilo tokrat postaviti v položaj živega mrtveca. Obuditi marksistično estetiko pomeni navezati sodobno estetsko problematiko na kritiko politične ekonomije, kjer se da najti tudi Marxova nenapisana estetika.