Slovensko društvo za estetiko v sodelovanju z Alma Mater Europea Institutum Studiorum Humanitatis in The Global Center for Advanced Studies (GCAS)

organizira 44. mednarodni kolokvij z naslovom

Umetnost in estetika v posttranzicijskih razmerah

20.–21. 10. 2016, Kardeljeva ploščad 1, 1000 Ljubljana

S padcem železne zavese leta 1989 je prišlo do korenitih političnih, družbenih in ekonomskih sprememb v nekdaj socialističnih deželah. Na konferenci se želimo posvetiti umetniški produkciji in estetiki v okoliščinah, zaznamovanih s prehodom v pozni kapitalizem. Pri tem nas zanima specifičnost kulture, umetnosti in estetike v evropski regiji, ki je sicer formalno razumljena kot del prvega sveta, a jo zaradi kulturne drugačnosti in ekonomskih specifik prvi svet morda še vedno obravnava kot drugi svet. Zanimata nas tudi umetniška produkcija in estetika v neevropskih deželah, ki so prešle tranzicijo v pozni kapitalizem. Kakšna so razmerja sodobnosti do preteklosti in do drugih kultur? Kako umetnost in estetiko zaznamuje prehod v pozni kapitalizem in kako ju zaznamuje lastna kulturna tradicija? V nekaterih nekdanjih socialističnih deželah je imela kultura posebno mesto v družbenih sferah in je umetnost predstavljala eno redkih okolij, v katerih je bilo možno izražati ideološko nesoglasje. V sodobnosti razmere poznega kapitalizma narekujejo nova razmerja med kapitalom in umetnostjo, ki med drugim usmerjajo vso ustvarjalnost h kreativni ekonomiji. Kaj to pomeni za umetnost, ki si zada nalogo družbene angažiranosti in si prizadeva k prispevanju kritičnih komentarjev oz. intervencij? Kakšna so nova razmerja med umetnostjo in politiko ter med umetnostjo in ideologijo? Kako kulturo, umetnost in estetiko v posttranzicijskih razmerah zaznamuje kultura prvega sveta? Kako opredeliti sodobno umetnost in sodobno estetiko, do katere mere so ustrezne splošne opredelitve, na primer s sklicevanjem na globalizirani svet in aktualne tehnologije, oz. do katere mere je smotrno posebej opredeljevati produkcijo v posttranzicijskih razmerah? Ne nazadnje nad zanima tudi razpravljati, kakšna je recepcija in mesto umetniške produkcije in estetike, distribuirane iz razmer posttranzicije?

Povzetki predavanj in program: Umetnost in estetika v posttranzicijskih razmerah

Programski odbor:

Assoc. prof. dr. Polona Tratnik (president of the committee), Slovenian Society of Aesthetics and Alma Mater Europea Institutum Studiorum Humanitatis
Prof. dr. Curtis Carter, Marquette University, The Philosophy Department
Doc. Dr. Creston Davis, The Global Center for Advanced Studies and Alma Mater Europea Institutum Studiorum Humanitatis
Prof. dr. Lev Kreft, University of Ljubljana, Faculty of Arts
Prof. dr. Miodrag Šuvaković, University of Arts, Belgrade and Singidunum University, Faculty for Media and Communication

četrtek, 20. oktober / Thursday, October 20

9.45–10.00 otvoritev / Opening
10.00–10.35 Miško Šuvaković, “Art and Aesthetics under Post-Transition: Grey Zones Now and Here”
10.35–11.10 Aleš Erjavec, “Art and Recent Politics of Representation in Eastern Europe”
11.10–11.30 odmor za kavo / Coffee Break
11.30–12.05 Nikola Dedić, “Art After Postsocialist Transition”
12.05–12.40 Creston Davis, “Iron the Curtain and Other Aesthetic Myths”
12.40–14.30 odmor za kosilo / Lunch Break
14.30–15.05 Andreja Hribernik, “Museums and the Political”
15.05–16.40 Darko Štrajn, “Transition in the Balkans’ Cinematography”
16.40–17.15 Jan Babnik, “The Photographic Return to the Real. And the Real Being Rather Impatient”
17.15–17.35 odmor za kavo / Coffee Break
17.35–18.10 Irena Plešivčnik, “Kreativne industrije in trajnostna paradigma”
18.10–18.45 Petra Bole, “Art Jewellery under Post-Transition”

petek, 21. oktober / Friday, October 21

10.00–10.35 Polona Tratnik, “Becoming (m)Other – Maja Smrekar’s Biopolitical Manifesto”
10.35–11.10 Bojana Matejić, “Humanitarianism vs. Dehumanization of Art in the Post-Socialist Spaces of Culture”
11.10–11.30 odmor za kavo / Coffee Break
11.30–12.05 Sebastjan Leban, “Radical Critical Politics/Aesthetics”
12.05–12.40 Lev Kreft, “Squaring the Circle: Troubles with Artivism”
12.40–14.30 odmor za kosilo / Lunch Break
14.30–15.05 Mojca Puncer, “The Case of Participatory Art in Slovenia Under Post-Transition”
15.05–16.40 Tomaž Toporišič, “Post-Transition and the Consequences of the Performative Revolution”
16.40–17.15 Kaja Kraner, “Production of Contemporary Art: Between Cultural Policy and Production of (the Effects of) Truth”
17.15–17.35 odmor za kavo / Coffee Break
17.35–18.10 Gita Zadnikar, “Aesthetics, Art and Movements of Resistance”
18.10–18.45 Pia Brezavšček, Alja Lobnik, “What Becomes of Art After Future Ends? The Example of Rog Factory”
18.45–19.00 zaključek / Closure

Fotografija iz: Ana Raquel S. Hernandes

Rok za oddajo prispevkov na konferenci ESA 2017 v Berlinu je 15. januar 2017.

Več informacij lahko najdete spodaj, ostali pozivi pa se nahajajo na tej povezavi.

Vabimo vas na predavanje kitajskega profesorja estetike in umetnostne kritike Peng Fenga, ki bo  v četrtek,  2. junija, ob 18. uri  v seminarju +MSUM-a.  Predavanje organizira Podiplomska šola ZRC SAZU, v sodelovanju s Slovenskim društvom za estetiko in Moderno galerijo.

Prof. dr. Peng Feng je doktoriral na Pekinški univerzi, kjer je profesor estetike in umetnostne kritike na njeni Šoli za umetnosti. V Slovenijo prihaja na obisk tudi zaradi razstave Zemlja je pološčata v Umetnostni galeriji Maribor, ki jo kurira z Bredo Kolar Sluga. Peng Feng je sedaj  prodekan Šole za umetnosti ter direktor Centra za estetiko in estetsko vzgojo Pekinške univerze. Je član Izvršnega odbora Mednarodnega združenja za estetiko in član Izvršnega odbora Kitajskega društva za estetiko. Objavil je 15 strokovnih knjig med njimi: Sistem sodobne umetnostne teorije (Beijing: Peking University Press, 2016), Vrnitev navzočnosti: Nove težnja v filozofiji in sodobni umetnosti (Beijing: China Federation of Literary and Art Circles Press (2016), Estetika se spusti v umetnosti (Beijing: Beijing Normal University Press, 2015), Moderna kitajska estetika (Nanjing: Fenghuang Press, 2014), Pervasion: China Pavillion at the 54th International Art Exhibition of La Biennale di Venezia (Beijing: People’s Art Press, 2012), Uvod v estetiko (Šanghai: Fudan University, 2011) in Vrnitev lepote: 11 tem sodobne estetike (Beijing: Peking University Press, 2009) itd. Peng Feng je prevedel sedem knjig, vključno z delom Jeziki umetnosti Nelsona Goodmana in delo Petra Kivya ur.), Blackwellov vodič po estetiki, Shustermanovo Pragmatistično estetiko ter čez 200 člankov o estetiki, teoriji sodobne umetnosti in zgodovini kitajske filozofije. Peng Feng je tudi dramatik, svobodni umetnostni kritik ter kurator razstav na mednarodni ravni. Kuriral je čez 200 umetniških razstav, vključno s Kitajskim paviljonom na 54. beneškem bienalu, Prvo mednarodno kiparsko razstavo Bienale Daton leta 2011 in prvo razstavo Kitajske Xinjiang bienala leta 2014. Prav sedaj njegov musical Rdeča svetilka potuje po Kitajski. Njegov portret naslovljen »Peng Feng; profesionalni profesor, amaterski kurator« je bil objavljen v Art in America julija 2013.

Povzetek predavanja:

Ali nastopa sodobna umetnost v stopnjah ali v procesih? Po Arthurju Dantu in Hansu Beltingu bi moral biti odgovor ne. Sodobna umetnost manifestira zavest o zgodovini umetnosti, vendar pa je nič več ne nosi naprej. Povedno drugače, sodobna umetnost doseže posthistorično stopnjo umetnosti. Če sta imela prav, to pomeni, da sodobna umetnost v Severni Ameriki in Zahodni Evropi nima zgodovine. Toda situacija na Kitajskem in v Vzhodni Evropi, to je, v postsocialističnih deželah, je drugačna. Začetek sodobne umetnosti v postsocialističnih deželah je jasen. Vendar pa je zgodovina sodobne umetnosti v Vzhodni Evropi predmet dvoma. Radikalna revolucija v Vzhodni Evropi je nemudoma spremenila družbo. Sodobna umetnost v Vzhodni Evropi je kmalu vsrkana v mednarodno sodobno umetnost ter končno doseže svojo posthistorično stopnjo. Situacija na Kitajskem se razlikuje ne le od postmodernizma, pač pa tudi od postsocializma. Namesto radikalne revolucije izvaja Kitajska postopno reformo. Sodobna umetnost še ni zmagala v boju s socialističnim realizmom. Ne doseže še svojega smotra, to je, promovirati politično reformo in družbeno spremembo. Zato sodobna umetnost na Kitajskem še kar napreduje in še ne doseže svojega konca, t.i. svoje posthistorične stopnje.

Vabljeni na predavanje Polone Tratnik z naslovom Umetnost in preživetje skrajnih okoljskih pogojev v Mestni knjižnici Ljubljana 25. 1. 2016 ob 18.00.

Na predavanju bomo spoznali nedavne intervencije umetnosti v prizadevanju človeštva, da preživi grozeče skrajne okoljske pogoje. Maja Smrekar je ustvarila gensko spremenjen mikroorganizem MaSM Saccharomyces cervisiae (2011) z dodajanjem svojega encima h kvasu ter tako prispevala praktično rešitev ob soočanju z globalnim pomanjkanjem hrane. Robertina Šebjanič in Špela Petrič sta razvili Humalgo (2012–), hibridno vrsto med človekom in algo, ki zagotavlja boljše možnosti preživetja človeške vrste v nepredvidenih scenarijih. Andy Gracie si prizadeva razviti kodo za idealno entiteto za preživetje potovanja po vesolju – Deep Data (2009).

Izr. prof. dr. Polona Tratnik je predsednica Slovenskega društva za esetiko. Predava na Univerzi v Mariboru, Pedagoški fakulteti, in na Fakulteti za dizajn. Bila je predstojnica Oddelka za kulturne študije na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem in Fulbrightova raziskovalka na University of California Santa Cruz ter gostujoča profesorica je na več tujih univerzah v ZDA, na Kitajskem, v Mehiki in na Finskem.

Slovensko društvo za estetiko v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana letos drugo leto zapored pripravlja sklop predavanj svojih članov na različne teme s področja estetike. Predavanja se bodo zvrstila od januarja do maja. Vabljeni!

Sprehodi po umetnosti in estetiki, 2. del, zima/pomlad 2016 

25. 1. 2016 ob 18.00

Polona Tratnik: Umetnost in preživetje skrajnih okoljskih pogojev

Na predavanju bomo spoznali nedavne intervencije umetnosti v prizadevanju človeštva, da preživi grozeče skrajne okoljske pogoje. Maja Smrekar je ustvarila gensko spremenjen mikroorganizem MaSM Saccharomyces cervisiae (2011) z dodajanjem svojega encima h kvasu ter tako prispevala praktično rešitev ob soočanju z globalnim pomanjkanjem hrane. Robertina Šebjanič in Špela Petrič sta razvili Humalgo (2012–), hibridno vrsto med človekom in algo, ki zagotavlja boljše možnosti preživetja človeške vrste v nepredvidenih scenarijih. Andy Gracie si prizadeva razviti kodo za idealno entiteto za preživetje potovanja po vesolju – Deep Data (2009).

Izr. prof. dr. Polona Tratnik je predsednica Slovenskega društva za esetiko. Predava na Univerzi v Mariboru, Pedagoški fakulteti, in na Fakulteti za dizajn. Bila je predstojnica Oddelka za kulturne študije na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem in Fulbrightova raziskovalka na University of California Santa Cruz ter gostujoča profesorica je na več tujih univerzah v ZDA, na Kitajskem, v Mehiki in na Finskem.

 29. 2. 2016 ob 18.00

Jan Babnik: Studijski vsakdan (studijska fotografija v Ugandi)

Na predavanje bomo predstavili primere studijske fotografije v Ugandi iz studiev v Kampali, Kabaleju, Kisoru in Guluju (digitalna ozadja, ozadja narisana na stenah, rekviziti, digitalne konstrukcije). Preko primerov se bomo posvetili vprašanju družbenega pomena teh fotografskih praks in vprašanju kaj le te pomenijo za samo razumevanje fotografije. Torej bomo po eni strani zasledovali vprašanje kako (in če) te prakse pripomorejo k razumevanju družbe in po drugi kaj nam govorijo o sami naravi fotografije. Poleg tega pa se bomo posvetili pomenu studijskega fotografiranja kot dogodka – torej izmuzljivemu trenutku in časa nastanka ugandskih studijskih podob.

Mag. Jan Babnik, rojen 1977 v Ljubljani, je glavni in odgovorni urednik revije Fotografija in ustanovitelj in vodja zavoda Membrana (ZSKZ), zavoda za preučevanje in spodbujanje fotografske kulture in teorije. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je pridobil naziv magister znanosti s področja zgodovine filozofije in fenomenologije. Trenutno je doktorski kandidat na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem  – smer Filozofija in teorija vizualne kulture. Njegovo prvenstveno področje zanimanja je dokumentarna fotografija in pomen lokalno specifičnih vsakdanjih fotografskih praks.

14. 3. 2016 ob 18.00

Lev Kreft: Estetska imaginacija in nogometna igra

Ob tem, da je nogometna igra po estetski plati dramatična, in je treba izraz »lepa igra« razumeti v tem pomenu, in da je estetika vsakdanjega življenja, ne pa tradicionalna filozofija umetnosti tista, ki omogoča estetsko raziskovanje ekipnih tekmovalnih iger, je nogomet tudi igra socialnih interakcij. Kateri so estetski pogoji za vstop v igro in za igranje igre? V odgovor ponujam koncept estetske imaginacije in prikaz treh možnih estetskih statusov nogometa v odnosu do vsakdanjega življenja in njegovih socialnih interakcij: mimezis, reprezentacija in simulacija – s poudarkom na slednji. Estetska imaginacija omogoča igranje igre na dva načina; najprej pri vstopu preko razmejitve med vsakdanjim življenjem in svetom igre, kjer veljajo posebna pravila, in nato še za samo igranje igre, saj 22 igralcev ali igralk z žogo vred ustvarja prostor, v katerem se posameznik ali posameznica ne moreta gibati brez estetske imaginacije, ki omogoča, da se postavimo v kožo drugih, in da vidimo sami sebe skozi njihove oči.

Prof. dr. Lev Kreft poučuje estetiko in filozofijo športa na Univerzi v Ljubljani, kjer je član Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete. Bil je že predsednik Slovenskega društva za estetiko in član Mednarodne zveze za estetiko, do leta 2014 pa tudi prvi predsednik Evropske zveze za filozofijo športa.

25. 4. 2016 ob 18.00

Simon Macuh: Radioaktivnost – Odprtost vedenja skozi koncept skupnostnega radia

Radijska krajina je konstrukt obstoječega neoliberalističnega sistema, ki ekonomijo jemlje kot determinanto, državo pa kot dominanto.

Vsled temu medijski prostor v večini zapade popularizaciji, politizaciji in komercializaciji. Sodobna umetnost funkcionira na način, da misli svojo lastno formo kot pogoj vsebine in obratno, zato lahko ideja o skupnostnem radiu skozi premislek vsebin in nosilca le-teh odpre diskurz, kjer s participatornostjo lahko sprožimo konceptualne spremembe na tem področju.

Simon Macuh (1971) je je celjski umetnik, ki se ukvarja s performansom, kiparstvom, videom in zvokom. Preko svoje prakse združuje teorijo in umetnost na način, ki omogoča, da dejavnost mišljenja postane materija. Z idejo skupnostnega radia se ukvarja že več kot dve leti.

Simon Macuh (1971), samozaposlen v kulturi kot kipar, performer in intermedijski umetnik. Ukvarja se s široko paleto umetniških izrazov. Zaključil je študij filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in nato diplomiral še iz kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Teorijo in umetnost v svoji praksi uspešno združuje na način, ki omogoča, da dejavnost mišljenja postane materija, s katero vzpostavlja različne situacije, performativne akcije in diskurzivne prostore.

foto: Flickr/Sholeh

Ob izidu knjige Estetikov atelje dr. Leva Krefta sta ob avtorju o moderni in sodobni umetnosti ter o estetiki pri nas in v svetu 26. novembra na knjižnem sejmu v Ljubljani spregovorila dr. Aleš Erjavec in dr. Janez Strehovec. Kaj je povezovalo te tri pobudnike novega razvoja estetike pred tridesetimi leti ter kakšni so njihovi stiki in razhajanja danes? Kako se v to umeščajo njihova najnovejša dela in projekti? Ali je v sodobnosti, sodobni umetnosti in z novimi mediji estetika kot filozofska disciplina sploh še okvir raziskovanja? In kaj ob tem še lahko počne marksistična estetika? Razpravo je povezovala dr. Mojca Puncer.

Estetikov atelje: od modernizma k sodobni umetnosti

Estetikov atelje se umešča v slikovito krajino modernosti, moderne umetnosti, modernizma, historične avantgarde, neoavantgarde, transavantgarde, retrogarde in sodobne umetnosti z vrsto študij, ki se, zbrane skupaj, sklicujejo v naslovu na Courbetovo platno, vendar predvsem na tisto stran, kjer so zbrani njegovi prijatelji. Kreftovi prijatelji so tista umetniška dela, ki ostajajo vsem interpretacijam navkljub enigmatična; tiste filozofske estetike, ki jih je, nekoč vidne in slavne, čas pozabil (ne pa povozil; Jean-Marie Guyau, Benedetto Croce); in marksistična estetika, ki se po že ugotovljeni klinični smrti zdaj znova giblje, pa bi jo navezovanje na Zahodni oziroma humanistični marksizem izpred desetletij utegnilo tokrat postaviti v položaj živega mrtveca. Obuditi marksistično estetiko pomeni navezati sodobno estetsko problematiko na kritiko politične ekonomije, kjer se da najti tudi Marxova nenapisana estetika.