Slovensko dru\u0161tvo za estetiko (SDE) \u017ee od\u00a0ustanovitve\u00a0leta 1983 v svojo dejavnost vklju\u010duje vsakoletno organizacijo znanstvenih sre\u010danj s podro\u010dja estetike oz. filozofije umetnosti in kulture. S tem bistveno prispeva k razvoju stroke ter k mednarodni kulturni in znanstveni uveljavljenosti Slovenije. Dru\u0161tvo je s kontinuirano konferen\u010dno dejavnostjo vzpostavilo intenzivne mednarodne izmenjave, znotraj katerih se slovenski estetiki vidno vklju\u010dujejo v mednarodni prostor in vrhunski znanstveniki iz tujine redno obiskujejo Slovenijo.<\/p>\n
SDE je nastalo iz te\u017enje po preseganju univerzitetnega horizonta v generaciji filozofov estetikov, ki se je za\u010dela strokovno oblikovati sredi sedemdesetih let prej\u0161njega stoletja. Lev Kreft se teh za\u010detkov spominja takole: \u00bbSredi sedemdesetih let je, kmalu po diplomi, profesor dr. Vojan Rus povabil k raziskovalnemu delu Ale\u0161a Erjavca, Janeza Strehovca in mene. Projekt raziskovanja marksisti\u010dne estetike naj bi tekel ve\u010d let in postavil na noge pri nas premalo razvito in tudi ne kaj posebej spo\u0161tovano filozofsko disciplino. Vsi trije smo bili za stvar, saj nas je estetika privla\u010dila \u017ee prej, in povsem naravno je bilo, da smo se najprej lotili nekak\u0161nega monografskega pregleda\u00ab. (Kreft, 1996)<\/p>\n
Estetika, ki so jo dotlej pou\u010devali na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani, je bila po Erjav\u010devih besedah \u00bbzve\u010dine akademska stroka, ki je sledila predvsem psiholo\u0161ko usmerjeni filozofiji Franceta Vebra, v kateri umetnost skorajda ni nastopala kot posebna tema\u00ab. \u00bbTak\u0161no estetiko je dopolnjeval marksizem, namre\u010d estetika, ki so jo sestavljala posplo\u0161evanja o umetnosti in lepoti, bila pa je lo\u010dena od kakr\u0161nih koli zvez s so\u010dasnimi umetnostnimi dogodki. Ker smo tisti, ki smo v tem \u010dasu kon\u010devali \u0161tudij, do\u017eivljali tak\u0161no estetiko kot nepomembno za prou\u010devanje umetnosti in ker je bilo malo verjetnosti, da bi lahko vplivali na razmere na univerzi, smo leta 1983 ustanovili Dru\u0161tvo za estetiko, katerega glavni namen je bil povezati raziskovanje razli\u010dnih umetnostnih zvrsti ter filozofsko estetiko. V naslednjem desetletju smo se na na\u0161ih vsakoletnih konferencah posve\u010dali tako raznovrstnim temam, kot so avantgardna umetnost, metafora, status subjekta v odnosu do postmodernizma, formalizem, forma, nasilje v estetiki, kopiranje itn. Ker je slovenska kultura majhna, smo s tak\u0161nimi sre\u010danji in spremljajo\u010dimi publikacijami vsaj do neke mere spremenili sam pomen estetike. Estetika sedaj ni bila ve\u010d \u010dista akademska disciplina, pa\u010d pa pomeni tudi razli\u010dne teoretske pristope k umetnosti in kulturi ter njune analize.\u00ab (Erjavec, 1998)<\/p>\n
Klju\u010dni korak v razpiranju podro\u010dja akademske estetike v Sloveniji je bila ustanovitev Dru\u0161tva za estetiko leta 1983, pozneje (1987) preimenovanega v Slovensko dru\u0161tvo za estetiko. Med ustanovnimi \u010dlani so bili poleg Erjavca, Krefta in Strehovca tudi Frane Jerman, Peter Kre\u010di\u010d, Janez Vre\u010dko, Toma\u017e Brejc, in drugi.<\/p>\n
SDE je vseskozi pomenilo zdru\u017eenje strokovnjakov heterogenih disciplinarnih usmeritev pri prou\u010devanju vpra\u0161anj umetnosti, kulture in dru\u017ebe (zlasti na prese\u010di\u0161\u010dih med filozofijo, umetnostno zgodovino, sociologijo, kulturnimi \u0161tudiji in \u0161tudiji vizualne kulture), kar se ka\u017ee \u017ee s samim izborom tem v okviru redne konferen\u010dne dejavnosti dru\u0161tva. Ne glede na pestrost obravnavanih tem in pristopov pa je skupna implicitna predpostavka ostajala filozofska estetika, kar se je izkazalo zlasti v organizaciji XVI. mednarodnega kongresa estetike v Ljubljani leta 1998 pod naslovom Estetika kot filozofija.<\/p>\n
Na za\u010detku dejavnosti dru\u0161tva v osemdesetih letih je bila v sredi\u0161\u010du refleksija o zgodovinskih avantgardah v Sloveniji (umanjkala je v \u010dasu njihovega nastanka in delovanja) in \u0161ir\u0161em jugoslovanskem in evropskem prostoru. V devetdesetih letih so tematike dru\u0161tvenih kolokvijev vezane na obdobje tranzicije in preobrazbo kulturnopoliti\u010dnega prostora Evrope po padcu socializma, ki je vse bolj del globalnega okolja. V teh razmerah estetika postaja zbir zelo heterogenih teoretskih diskurzov, tako pri izbiri metodologije in teoretskih konceptov kot tudi pri izbiri predmetov teoretske obravnave, ki presega zgolj umetnost in vse bolj sega na \u0161ir\u0161e podro\u010dje kulture. Nadalje je tu potreba po refleksiji o novomedijski umetnosti, o novih tehnologijah in znanosti v razmerju do umetnosti itn. Danes je v ospredju potreba po stalnem prevpra\u0161evanju vloge estetike v sodobni kulturi, humanistiki in dru\u017eboslovju. \u010ce sledimo Bourdieujevi sugestiji, so mo\u017enosti za transformacije nekega polja, \u010de njegove silnice ne te\u017eijo preprosto k reprodukciji in krepitvi, marve\u010d k preizpra\u0161evanju razli\u010dnih pozicij, velikokrat dolo\u010dene z redefinicijami in preseganji meja med polji, ki so zvezani z novimi viri na novo vstopajo\u010dih. Slednjim dru\u0161tvo namenja posebno pozornost: poleg rednih kolokvijev za \u017ee uveljavljene strokovnjake so pri dru\u0161tvu med letoma 1997 in 2006 potekali tudi pomladanski kolokviji za dodiplomske in podiplomske \u0161tudente, ki so veliko prispevali k strokovnemu oblikovanju mlaj\u0161e generacije estetikov, zato je o\u017eivitev te prakse ena od prioritet dru\u0161tva.<\/p>\n
Organi dru\u0161tva<\/strong><\/p>\n predsednica: Polona Tratnik Slovensko dru\u0161tvo za estetiko (SDE) \u017ee od\u00a0ustanovitve\u00a0leta 1983 v svojo dejavnost vklju\u010duje vsakoletno organizacijo znanstvenih sre\u010danj s podro\u010dja estetike oz. filozofije umetnosti in kulture. S tem bistveno prispeva k razvoju stroke ter k mednarodni kulturni in znanstveni uveljavljenosti Slovenije. Dru\u0161tvo je s kontinuirano konferen\u010dno dejavnostjo vzpostavilo intenzivne mednarodne izmenjave, znotraj katerih se slovenski estetiki vidno […]<\/p>\n","protected":false},"author":5743,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-templates\/full-width.php","meta":{"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"class_list":["post-5","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.sde.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/5","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.sde.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.sde.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sde.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/5743"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sde.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=5"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/www.sde.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/5\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":469,"href":"https:\/\/www.sde.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/5\/revisions\/469"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.sde.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=5"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nsekretarka: Stella Aslani
\nizvr\u0161ni odbor: Polona Tratnik (predsednica), Ale\u0161 Erjavec, Lev Kreft, Mojca Puncer, Stella Aslani
\nnadzorni odbor: Toma\u017e Topori\u0161i\u010d (predsednik), Jan Babnik, Darko \u0160trajn
\ndisciplinska komisija: Ale\u0161 \u010cakali\u010d, Ksenija Berk, Bla\u017e Mazi<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"