{"id":235,"date":"2015-11-27T18:53:18","date_gmt":"2015-11-27T17:53:18","guid":{"rendered":"http:\/\/sde.splet.arnes.si\/?p=235"},"modified":"2016-01-25T22:26:22","modified_gmt":"2016-01-25T21:26:22","slug":"povzetki-mednarodne-konference-estetski-rezim-umetnosti-razseznosti-rancierove-teorije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.sde.si\/?p=235","title":{"rendered":"Povzetki mednarodne konference “Estetski re\u017eim umetnosti: razse\u017enosti Ranci\u00e8rove teorije”"},"content":{"rendered":"

Mednarodna konferenca, Ljubljana, 27. in 28. novembra 2015\u00a0<\/strong>v organizaciji Slovenskega dru\u0161tva za estetiko in Zavoda Maska v sodelovanju s knjigarno Azil\u00a0v atriju ZRC (ZRC SAZU), Novi trg 2, Ljubljana<\/p>\n

Estetski re\u017eim umetnosti je paradigma, ki s svojo strukturo povezav med umetnostjo in vsakdanjim presega klasi\u010dno teritorialnost praks, ve\u0161\u010din in tradicionalnih klasifikacij umetnosti: dogaja se v preseganju meja med umetni\u0161kimi praksami in \u017eivljenjem. Konferenca \u017eeli premisliti Ranci\u00e8rovo politi\u010dno konceptualizacijo \u010dutnega, povod zanjo pa predstavlja tudi izid slovenskega prevoda Ranci\u00e8rove vznemirljive knjige Aisthesis<\/em>: Prizori iz estetskega re\u017eima <\/em>umetnosti, Maska 2015, prev. Sonja Dular), kjer avtor v \u0161tirinajstih poglavjih premisli \u0161tirinajst umetni\u0161kih primerov (politik) kot dogodkov ali celo \u00bbmotenj\u00ab, ki med drugim v red obstoje\u010dih distribucij \u010dutnega v umetnosti intervenirajo z naslavljanjem tistega, \u010desar pri gledalcu ostala dva re\u017eima (eti\u010dni re\u017eim podobe ter reprezentacijski re\u017eim umetnosti) dotlej nista nagovarjala. Gre za primere iz umetnosti in diskurzov o umetnosti, ki v obdobju od 1764 do 1941 postopoma uvajajo pred tem neraziskane na\u010dine ustvarjanja, produkcije, sprejemanja in mi\u0161ljenja umetnosti. Ranci\u00e8re se tako ne osredoto\u010da na kanonizirane modernisti\u010dne avtorje, kot so Mondrian in Kandinski, Malevi\u010d in Duchamp, temve\u010d npr. na obravnavo praks v kabaretu Folies Berg\u00e8re in pesnike, ki so bili zapisovalci teh dogodkov, na ekstravagantno plesalko in koreografinjo Lo\u00efe Fuller, Chaplinove filme, Whitmanovo poezijo, Craigove scenografske revolucije idr. Pri tem ga ne vodi te\u017enja po redefiniciji modernizma, ampak mu gre za mi\u0161ljenje tistega, kar je v modernisti\u010dno paradigmi predstavljalo estetsko motnjo.<\/p>\n

PROGRAM KONFERENCE<\/strong><\/p>\n

Petek, 27. novembra 2015<\/u><\/p>\n

10:00\u201310:15 Pozdravni nagovor
\n<\/strong>Amelia Kraigher, odgovorna urednica, zavod Maska
\nLev Kreft, Slovensko dru\u0161tvo za estetiko
\nMathias Rambaud, Institut Fran\u00e7ais de Slov\u00e9nie<\/p>\n

    \n
  1. DEL: Fikcija in \u010dutno <\/strong>(vodi Amelia Kraigher)<\/li>\n<\/ol>\n

    10:15\u201310:45 Rok Ben\u010din, Metafori\u010dna in metonimi\u010dna enakost: od retorike k estetiki
    \n<\/em>10:45\u201311:15 Steven Corcoran, Estetski re\u017eim umetnosti: \u00bbIzgubljena nit\u00ab strategije
    \n<\/em>11:15\u201311:45 Nina Sera\u017ein Lisjak, Estetika Jacquesa Ranci\u00e8ra: vloga \u010dutnega v politiki umetnosti
    \n<\/em>11:45\u201312:00 Odmor za kavo<\/p>\n

      \n
    1. DEL: Estetika in socializem <\/strong>(vodi Amelia Kraigher)<\/li>\n<\/ol>\n

      12:00\u201312:30 Ivana Perica, Hibridnost: razpravljanje o avstromarksisti\u010dni estetiki z Ranci\u00e8rom
      \n<\/em>12:30\u201313:00 Lev Kreft, Dandijevski socializem
      \n<\/em>13:00\u201315:00 Odmor za kosilo<\/p>\n

        \n
      1. DEL: Prizori s fotografij in iz filmov<\/strong> (vodi Rok Ben\u010din)<\/li>\n<\/ol>\n

        15:00\u201315:30 Jan Babnik, Fotografija \u2013 mala pocestnica za vsakogar
        \n<\/em>15:30\u201316:00 Natalija Majsova, Prenos kinematografske estetike v vesolje: papirnati vojak in sanje o vesolju
        \n<\/em>16:00\u201316:30 Darko \u0160trajn, Neposrednost kot lastnost filma kot umetnosti
        \n<\/em>16:30\u201316:45 Sklepna diskusija<\/p>\n

        Sobota, 28. novembra 2015<\/u><\/p>\n

          \n
        1. DEL: Estetika in politika v sodobni umetnosti <\/strong>(vodi Lev Kreft)<\/li>\n<\/ol>\n

          10:00\u201310:30 Bojana Mateji\u0107, Ranci\u00e8re<\/em>:<\/em> umetnost in zahteva po \u010dlove\u0161ki emancipaciji
          \n<\/em>10:30\u201311:00 Mojca Puncer, Paradoksi politike estetike: umetni\u0161ka stremljenja v skupnost
          \n<\/em>11:00\u201311:30 KITCH (Nenad Jelesijevi\u0107 & Lana Zdravkovi\u0107), Subjektivacija v sodobni umetnosti: <\/em>rahljanje performativnega reda, temelje\u010dega na statiki izvajalec\u2013gledalec
          \n<\/em>11:30\u201311:45 Odmor za kavo<\/p>\n

            \n
          1. DEL: Estetski re\u017eim v novih kontekstih <\/strong>(vodi Lev Kreft)<\/li>\n<\/ol>\n

            11:45\u201312:15 Polona Tratnik, Taktike in orodja pre\u017eivetja kot takti\u010dni mediji
            \n<\/em>12:15\u201312:45 Ernest \u017denko, Estetski re\u017eim umetnosti v kontekstu medijske arheologije
            \n<\/em>12:45\u201313:00 Sklepna razprava in zaprtje konference<\/p>\n

            PROGRAMSKI ODBOR<\/strong><\/p>\n

            Amelia Kraigher<\/strong>, odgovorna urednica, Maska \u2013 zavod za zalo\u017eni\u0161ko, kulturno in \u00a0producentsko dejavnost
            \nRok Ben\u010din,
            \n<\/strong>Lev Kreft<\/strong>, Slovensko dru\u0161tvo za estetiko
            \nCiril Oberstar<\/strong>, knjigarna Azil<\/p>\n

            \"Jacques<\/a>

            Jacques Ranci\u00e8re se je sproti odzival na prispevke sodelujo\u010dih, odgovarjal na vpra\u0161anja in razpravljal z udele\u017eenci. Ljubljana, november 2015<\/p><\/div>\n

            POVZETKI<\/strong><\/p>\n

            PRVI DEL: Fikcija in \u010dutno<\/strong><\/p>\n

            (1) Rok Ben\u010din: \u00bbMetafori\u010dna in metonimi\u010dna enakost: od retorike k estetiki\u00ab<\/strong><\/p>\n

            Poldrugo desetletje pred Aisthesis<\/em>, ki je opus magnum ukvarjanja Jacquesa Ranci\u00e8ra z estetskim re\u017eimom umetnosti, je Ranci\u00e8re izraz aisthesis<\/em> uvedel v delu Nerazumevanje<\/em>, svojem temeljnem prispevku k sodobni politi\u010dni misli. V Nerazumevanju<\/em> je okvirna ideja estetskega re\u017eima predstavljena kot globoko prepletena z modernimi oblikami politike. V obdobju med obema knjigama pride v sredi\u0161\u010de odnos med politi\u010dno in estetsko enakostjo. Ta odnos pa lahko razumemo tudi skozi druga\u010dno diferenciacijo v Ranci\u00e8rovem pojmu enakosti. Ranci\u00e8re v Nerazumevanju<\/em> trdi, da je sposobnost ustvarjanja metafor eden od pogojev za pojav emancipatorne politike. Na drugih mestih, npr. v Emancipiranem gledalcu<\/em>, je kot najpomembnej\u0161a politi\u010dna figura namesto tega predstavljena metonimija. Izbira figure nikakor ni nepomembna, saj so filozofi od Heideggerja do Deleuza metaforo zavra\u010dali kot nekaj, kar spada v opu\u0161\u010deno metafizi\u010dno sfero ali celo ka\u017ee na zatiralsko vrsto politike. Bolj nedavno je Ernesto Laclau o metafori in metonimiji razpravljal kot o \u00bbretori\u010dnih temeljih dru\u017ebe\u00ab. Kljub temu pa Laclau z uporabo analize Prousta G\u00e9rarda Genetta, s katero opredeli odnose med obema figurama, ka\u017ee na premik v sfero fikcije in estetike, kot jo je opredelil Ranci\u00e8re. Posvetil se bom konceptoma metafore in metonimije, kot se pojavljata v Ranci\u00e8rovih delih, in s tem zasledoval, kak\u0161ne implikacije ima premik od retorike dru\u017ebe (Laclau) k estetiki politike (Ranci\u00e8re).<\/p>\n

            Rok Ben\u010din<\/strong> (rok.bencin@zrc-sazu.si) je raziskovalec na In\u0161titutu za filozofijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) in docent na podiplomski \u0161oli ZRC SAZU. Pred kratkim je izdal knjigo Okna brez monad: estetika od Heideggerja do Ranci\u00e8ra <\/em>(Zalo\u017eba ZRC 2015).<\/p>\n

            (2)<\/strong> Steven Corcoran:<\/strong> \u00bbEstetski re\u017eim umetnosti:<\/strong> ‘Izgubljena nit’ strategije\u00ab<\/strong><\/p>\n

            V Izgubljeni niti<\/em> (Le fil perdu<\/em>) Ranci\u00e8re v okviru estetskega re\u017eima umetnosti nadaljuje razmisleke o povezavah med umetnostjo in vsakdanjikom, pa tudi med umetnostjo in politiko. Izgubljena nit<\/em> za\u010drta proces uni\u010denja literature v reprezentacijskih re\u017eimih umetnosti, tj. tega, kar \u017ee od Aristotela razumemo pod izrazom ‘fikcija’, in hkratni nastop moderne fikcije. V nasprotju z mnogimi modernisti\u010dnimi narativi se Ranci\u00e8re tu ukvarja z dialekti\u010dno shemo uni\u010denja in ustvarjanja, pri \u010demer ustvarjanje sledi v drugem premiku, po tistem, ko je pot izkr\u010dilo delo uni\u010denja. V Izgubljeni niti <\/em>pri tem procesu zavra\u010danja ne gre zgolj za zavrnitev negativnega izraza ali trenutek, skozi katerega moramo, da se pojavi novo, ampak za pozitiven na\u010din<\/em> konstrukcije, dejavnost, ki premore lasten narativ in \u010dasovnost.<\/p>\n

            Dalo bi se re\u010di, da lahko po Ranci\u00e8rovem pojmovanju nastop modernega romana oziroma literarnega realizma<\/em> opi\u0161emo kot proces uni\u010devalne ustvarjalnosti. To bi rad prikazal v prvem delu.<\/p>\n

            V drugem delu bi rad poudaril implikacije za politiko literature, ki jih zajema ta proces ustvarjalnega uni\u010denja \u2013 ki ga je treba strogo razlikovati od Schumpeterjevega tako imenovanega viharja kapitalizma. Model strate\u0161kega delovanja, delovanja velikih ljudi, ki upajo, da bodo dosegli velik cilj ali ustvarili veliko politiko, je pri Ranci\u00e8ru tesno povezan z reprezentacijskim re\u017eimom umetnosti, ki \u010dlove\u0161tvo deli na dvoje \u2013 na ugledne in dejavne ljudi iz vi\u0161jega razreda in na nevidne in pasivne delavce. Ker je ta proces uni\u010denja tesno povezan z na\u010delom enakosti, politika literature v estetskem re\u017eimu tako povzro\u010da razstavljanje tega modela strate\u0161kega delovanja \u2013 in Ranci\u00e8re dejansko poka\u017ee mnogo literarnih primerov, ki posve\u010dujejo to uni\u010denje. Zdi se, da je ta rezultat tesno povezan z modernim romanom, ki razbija \u00bbla\u017e\u00ab strate\u0161kega vodenja. \u010ce ima realisti\u010dna literatura<\/em>, kot ka\u017ee \u017ee njeno ime, epistemolo\u0161ke te\u017enje, zahtevo po demistifikaciji, ta zagotovo ti\u010di v tem.<\/p>\n

            Hkrati s prestopanjem mej velike politike ali dr\u017eavne politike pa gre to uni\u010denje z roko v roki z mno\u017ei\u010dnimi demonstracijami politi\u010dne enakosti. Razstavljanje reprezentacijskega re\u017eima \u010dutnega, zlasti pa njegovega strate\u0161kega modela delovanja je druga plat pojava modernih procesov enakosti, tako v politiki kot v vsakdanjem \u017eivljenju. Pa vendar se zdi, da to odprtje v enaki meri onemogo\u010da: zdi se, da so u\u010dinki politi\u010dne enakosti na primer pridobljeni \u0161ele ob oddaljenosti od strategije. Po Ranci\u00e8rovem pojmovanju je torej politika vsaj ovirana v svoji zmo\u017enosti vplivanja na \u00a0\u00bbresni\u010dne\u00ab spremembe na kateri koli strate\u0161ki na\u010din, pri svojem delu pa se dejansko zdi dokon\u010dno oropana vsake mo\u010di napovedovanja. Pa je mogo\u010de imeti politiko brez strategije take ali druga\u010dne vrste? Trdim, da je status politi\u010dne strategije v Ranci\u00e8rovem delu tesno povezan s tem nedialekti\u010dnim procesom ustvarjalnega uni\u010denja v literaturi in da se zdi, da to prestavi pojem strategije v paradoksalni status nujne iluzije.<\/p>\n

            Steven Corcoran <\/strong>(spcorcora1@gmail.com<\/a>), raziskovalec na Universit\u00e4t der K\u00fcnste v Berlinu, je urednik knjige\u00a0Dissensus\u00a0<\/em>(Bloomsbury, 2010), zbirke esejev Jacquesa Ranci\u00e8ra, pa tudi dela\u00a0The Badiou Dictionary<\/em>\u00a0(EUP, 2015). Njegov prevod Ranci\u00e8rove Izgubljene niti<\/em> bo kmalu iz\u0161el pri zalo\u017ebi Bloomsbury (2016). Trenutno pi\u0161e o dialektiki dru\u017ebene in politi\u010dne emancipacije.<\/p>\n

            (3) Nina Sera\u017ein Lisjak: \u00bbEstetika Jacquesa Ranci\u00e8ra: vloga \u010dutnega v politiki umetnosti\u00ab<\/strong><\/p>\n

            Jacques Ranci\u00e8re zagovarja tezo o povezanosti estetike in politike. Razvija koncepcijo politi\u010dnosti umetnosti, ki temelji na soobstoju z avtonomijo v umetnosti. S tem zavrne nekatere osrednje teze o politiki umetnosti v modernizmu, trditve o njeni nemo\u017enosti ali odsotnost njene konceptualizacije po koncu modernizma. V svojem prispevku bom pokazala, da je temelj konceptualne mre\u017ee, s katero Ranci\u00e8re postavi politiko umetnosti, specifi\u010dno pojmovanje estetike in vloga \u010dutnega v njem, obenem pa je ta temelj z avtorjeve strani skromno ekspliciran, kar \u0161e zlasti velja za pojem delitve \u010dutnega. Izpostavila in premislila bom klju\u010dnost ter posledice Ranci\u00e8rovih navezav na Kanta in Schillerja. S tem bom pokazala na vez med \u010dutnim in politi\u010dnim in da je \u010dutno pri Ranci\u00e8ru potrebno misliti v razmerju do razuma.<\/p>\n

            Estetika in delitev \u010dutnega se v kontekstu Kantovega t. i. kopernikanskega obrata, ki vzpostavi razmerje med \u010dutnostjo in razumom kot dvema singularnima zmo\u017enostma spoznanja, navezujeta na hierarhi\u010dno razmerje razuma in \u010dutnosti. Delitev \u010dutnega tako lahko razumemo kot nek a priori, pogoj mo\u017enosti izkustva: dolo\u010da \u010dutno percepcijo in jo pove\u017ee z ustreznim razumskim pomenom. Ranci\u00e8re Kantovo relativizacijo, ki objektivnost spoznanja nadomesti z nujnostjo intrasubjektivnega a priori<\/em>, \u0161e enkrat relativizira s tem, da jo na intersubjektivni ravni historizira. Razmerje med \u010dutnostjo in razumom se izka\u017ee za kontingentno po\u010delo vsake skupnostne formacije. Ta misel sloni tudi na Schillerjevem razumevanju \u010dloveka kot dvojno dolo\u010denega s \u010dutnostjo in razumom. Ranci\u00e8re v Schillerjevi interpretaciji Kanta najde bistven politi\u010dni moment, ki dru\u017ebene neenakosti povezuje z delitvijo in hierarhi\u010dnimi razmerji med razumom in \u010dutnostjo. S tem poka\u017ee, da ni nobene naravne podlage dru\u017ebenih delitev in hkrati ustvari prostor za druga\u010dno estetiko, temelje\u010do na predpostavki enakosti. Njen bistveni pojem je estetsko izkustvo, ki temelji na Kantovem izkustvu lepega in na Schillerjevi svobodni igri. Tu pade model samodejnega osmi\u0161ljanja \u010dutnih danosti, prav tako je razveljavljena mo\u010d \u010dutnosti nad razumom: razum in \u010dutnost sta avtonomni zmo\u017enosti, poleg tega pa celo sama delitev med njima postane nejasna. To izkustvo afirmira aktivnega sprejemnika umetnosti in je bistveno za estetski re\u017eim umetnosti, saj se v njem vzpostavi soodvisnost avtonomije in politi\u010dnosti. V ideji estetskega izkustva temelji klju\u010den element paradoksalnosti: izkustvo razveljavlja obi\u010dajna nasprotja in ni le avtonomno, pa\u010d pa tudi heteronomno.<\/p>\n

            Tako mi\u0161ljena politi\u010dnost umetnosti se lahko zoperstavi te\u017eavam, v katere se je zapletel modernizem z enostranskim mi\u0161ljenjem avtonomije ali politi\u010dnosti umetnosti, in se ne izteka v tezo o koncu umetnosti. Pomembna pomanjkljivost modernizma je definicija politike in avtonomije kot lastnosti umetnosti, ne izkustva, na primer pri Adornu. \u017de B\u00fcrger je pokazal, da se taka avtonomija izte\u010de v politi\u010dno neu\u010dinkovito institucionalizirano umetnost. Ranci\u00e8ru sicer lahko o\u010ditamo, da ne tematizira problema institucije umetnosti, vendar temu lahko zoperstavimo prejemnikovo aktivno udele\u017eenost pri produkciji politi\u010dnega u\u010dinka umetnosti (estetska u\u010dinkovitost). Ideje o koncu modernizma ne zapopadejo paradoksov, saj jih razre\u0161ijo v \u010dasu, primer je Dantova delitev med modernizmom, kjer umetnost i\u0161\u010de svoje bistvo, in postzgodovinsko umetnostjo, nerazlo\u010dljivo od neumetnosti. Bistvo estetike in njene navezave na \u010dutno lahko razumemo tudi kot odgovor na filozofsko razvrednotenje \u010dutnosti.<\/p>\n

            Nina Sera\u017ein Lisjak<\/strong> (nina.serazin@gmail.com) je doktorska \u0161tudentka filozofije in teorije vizualne kulture na Univerzi na Primorskem. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je kon\u010dala \u0161tudij filozofije in sociologije. Posve\u010da se zlasti estetiki in etiki, trenutno pa raziskuje estetiko Jacquesa Ranci\u00e8ra.<\/p>\n

            DRUGI DEL: Estetika in socializem<\/strong><\/span><\/p>\n

            (4) Ivana Perica: \u00bbHibridnost: razpravljanje o avstromarksisti\u010dni estetiki s pomo\u010djo Ranci\u00e8ra\u00ab<\/strong><\/p>\n

            V prispevku se opiram na mo\u017enosti aplikacije Ranci\u00e8rovih stali\u0161\u010d na poetiko in politiko \u00a0\u00bbrde\u010dega Dunaja\u00ab, tj. na obdobje med obema vojnama, v katerem je Socialdemokratska delavska stranka Avstrije (SDAP) podpirala estetiko, strukturno povezano z Ranci\u00e8rovimi lastnimi pojmovanji umetnosti in estetske revolucije. Moj namen je razpravljati o mogo\u010dih sti\u010dnih to\u010dkah med Ranci\u00e8rovim razumevanjem estetske revolucije<\/em> in zgodovinsko izku\u0161njo dunajskih socialdemokratskih estetskih praks.<\/p>\n

            Ranci\u00e8re, ki izhaja iz enakega izhodi\u0161\u010da kot Schiller, pomakne revolucionarno nalogo od dr\u017eavne in strankarske politike proti estetiki. Politi\u010dni impulz estetike se nahaja v hibridiziranju<\/em> prej lo\u010denih sfer in pripadnikov politi\u010dne skupnosti in v prina\u0161anju novih distribucij \u010dutnega. Hibridnost<\/em> kot gesta \u00bbspravljanja dveh svetov v enega\u00ab (Andrew Schaap) je prelomna v Ranci\u00e8rovem podpiranju estetskega odpravljanja dru\u017ebenega razslojevanja. Ranci\u00e8re od zgodnjih spisov pa do Aisthesis<\/em>, zadnje pomembne \u0161tudije o estetskih motnjah, kli\u010de po spajanju in hibridizaciji \u00bbglave in roke\u00ab (Andrew Parker), kamor spada ukinitev razlike med privilegiranimi in oropanimi pripadniki politi\u010dne skupnosti, med tistimi, ki so jim muze dovolj naklonjene, da lahko sodelujejo v politi\u010dnem in umetni\u0161kem \u017eivljenju, in tistimi, ki zaradi pomanjkanja \u010dasa niso usposobljeni za javno sfero.<\/p>\n

            Obdobja med obema vojnama na Dunaju se spominjamo kot vrhunca tako imenovanega \u00bbavstromarksizma\u00ab, zelo zanimivega in mo\u010dno spornega poskusa manevriranja med poloma liberalizma in brezplodnega reformizma po eni strani ter ortodoksnega marksizma in bolj\u0161evizma po drugi. Kot bi se avstromarksizem ravnal po Ranci\u00e8rovih ugotovitvah o estetiki in politiki, sku\u0161a \u00bbnovega \u010dloveka\u00ab ustvariti s kombiniranjem, sintetiziranjem ali hibridiziranjem<\/em> razli\u010dnih in v\u010dasih celo nasprotujo\u010dih si tradicij, z zdru\u017eevanjem bur\u017eoazije in delavcev, aristokratov in kmetov ali celo kapitalizma in socializma.<\/p>\n

            Ob upo\u0161tevanju teoreti\u010dnih premis vplivnih avstromarksisti\u010dnih mislecev (Maxa Adlerja, Otta Neuratha, Josefa Luitpolda Sterna) in izbranih pisateljev, ki so delovali v istem estetskem in politi\u010dnem okolju (Hermynia zur M\u00fchlen, Hugo Bettauer, Jura Soyfer), se \u017eelim posvetiti intervalom med Ranci\u00e8rovimi kriti\u010dnimi pripombami o arheopoliti\u010dni avtoriteti stranke in avstromarksisti\u010dno strankarsko politiko, ki je imela izredno pomembno vlogo pri estetski hibridizaciji prej lo\u010denih elementov vsakdanjega \u017eivljenja. Avstromarksizem \u017eelim raziskovati tako, da pojem re\u017eim<\/em> uporabim tako v smislu antiavtoritarnega estetskega re\u017eima<\/em> kot institucionaliziranega politi\u010dnega re\u017eima<\/em>, ki omogo\u010da estetsko (r)evolucijo ranci\u00e8rovskega tipa. Na\u010delno vpra\u0161anje v tem prispevku je torej zastavljeno na ozadju Ranci\u00e8rovega protiinstitucionalizma in njegove dosledne kritike policije, pa naj bo to policija postdemokrati\u010dnih re\u017eimov ali policija komunisti\u010dne partije: \u010de Ranci\u00e8re naposled prizna, da lahko policija \u0161e vedno \u00a0\u00bbnaredi marsikaj dobrega, ena vrsta policije pa je lahko neskon\u010dno bolj\u0161a od druge\u00ab (Gert Biesta), bi lahko njegovo temeljito anarhi\u010dno razmi\u0161ljanje dopu\u0161\u010dalo \u00bbarhai\u010dno\u00ab politiko partije \u2013 pod pogojem, da ta izvaja razredni boj za odpravo razrednih razlik?<\/p>\n

            Ivana Perica<\/strong> (ivana.perica@uni-graz.at) je na Univerzi v Zagrebu magistrirala iz nem\u0161kega in hrva\u0161kega jezika in knji\u017eevnosti. Potem je doktorirala na Univerzi na Dunaju. Njena doktorska disertacija \u00bbJavno-zasebna os politi\u010dnega: razhajanje med Hannah Arendt in Jacquesom Ranci\u00e8rom\u00ab bo kmalu iz\u0161la pri zalo\u017ebi K\u00f6nigshausen & Neumann.<\/p>\n

            (5) Lev Kreft: \u00bbDandijevski socializem\u00ab<\/strong><\/p>\n

            \u00bbBila je temna in viharna no\u010d \u2026\u00ab Tako je Edward Bulwer-Lytton za\u010del svoj roman Paul Clifford <\/em>iz leta 1830. \u00bbLe 13 d\u00e9cembre 1838, par une soir\u00e9e pluvieuse et froide \u2026\u00ab se za\u010denja pripoved v romanu Skrivnosti Pariza<\/em> Eug\u00e8na Sueja (po \u00bbkonceptualnem\u00ab uvodnem nagovoru bralcu). Ti priljubljeni deli iz obdobja romantike imata \u0161e veliko skupnega. Med temno in viharno no\u010djo ter hladnim in de\u017eevnim ve\u010derom se je pojavil nov \u017eanr: melodramati\u010dni social(isti\u010d)ni roman, skupaj z novim sredstvom komunikacije \u2013 romanom-podlistkom, ki je izhajal v dnevnikih in ki je moral izginiti, ko je Napoleon III. uvedel poseben davek za \u010dasopise, ki so ga objavljali, domnevno zlasti zaradi Sueja, ki je bil medtem izvoljen na politi\u010dno funkcijo in jo je zasedal med revolucijo leta 1848. Ta prikrita oblika cenzure ka\u017ee na to, da je imel \u017eanr, ki je veljal za melodramati\u010dno povpre\u010dnega, prese\u017eno estetsko-politi\u010dno privla\u010dnost.<\/p>\n

            Eug\u00e8ne Sue je bil v obdobju med revolucijama leta 1830 in 1848 zvezdnik med pisci romanov v obliki podlistkov. Njegov prvi tovrstni roman Skrivnosti Pariza<\/em> [Les mist\u00e8res de Paris<\/em>] je izhajal v reviji Journal des Debats <\/em>v letih 1842\u20131843 in nemudoma postal uspe\u0161nica in snov za razmi\u0161ljanje, prevedli pa so ga v mnoge pomembne evropske jezike. Pozneje je bil skoraj pozabljen in le tu in tam so ga omenili v dru\u017ebi \u00bbresnih\u00ab pisateljev, kot so Balzac in Hugo ali Dickens in Thackeray, ki pa so se vsi zgledovali po Suejevem domnevno povpre\u010dnem melodramati\u010dnem in popularnem pripovedovanju. Njegovo kratkotrajno slavo je potrdil odziv skupine mladih hegeljancev Bruna Bauerja, ki so v Suejevi literarni privla\u010dnosti na\u0161li filozofsko re\u0161itev za vse skrivnosti in spore v tistem obdobju (Szeliga \u2013 Franz Zychlin von Zychlinski). Marxova kritika njihovega filozofskega in politi\u010dnega stali\u0161\u010da v Sveti dru\u017eini<\/em>, ki jo je napisal skupaj z Engelsom, vsebuje obse\u017eno in temeljito obravnavo samega romana, njihovih \u00bbfilozofskih\u00ab branj romana ter njihovega in Suejevega razumevanja nove bur\u017eoazne resni\u010dnosti. Med drugimi poudarki je Suejev domnevni socializem opisan s pomo\u010djo primerjave med policijo in moralno policijo.<\/p>\n

            Se lahko ob ponovni vzpostavitvi konteksta Skrivnosti Pariza <\/em>odpovemo kritiki ideologije in literarni kritiki popularne in mno\u017ei\u010dne kulture, da v estetsko polje vnesemo to melodramati\u010dno pripoved o razredni dru\u017ebi in ponovno vzpostavimo njeno politiko estetike? Rezultat prinese dandijevski socializem kot estetsko obliko \u00bbgob\u00ab (metafora Th\u00e9ophila Gautierja), ki poganjajo na humusu postrevolucionarne in predrevolucionarne francoske bur\u017eoazne dru\u017ebe v obdobju od leta 1830 do 1848.<\/p>\n

            Lev Kreft<\/strong> (lev.kreft@guest.arnes.si) je profesor estetike na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.<\/p>\n

            TRETJI DEL: Prizori s fotografij in iz filmov<\/strong><\/span><\/p>\n

            (6) Jan Babnik: \u00bbFotografija \u2013 mala pocestnica za vsakogar\u00ab<\/strong><\/p>\n

            V predstavitvi bomo na kratko za\u010drtali Ranci\u00e8rovo razmi\u0161ljanje o fotografiji \u2013 njegovo obravnavo fotografije, njene zgodovine, realizma, modernosti, objektivnosti in odnosa med besedilom in podobo. Posebno pozornost bomo posvetili Ranci\u00e8rovima pojmoma \u00bbzami\u0161ljene podobe\u00ab in \u00bbrevnosti fotografije\u00ab, temu, kako se navezujeta na fotografijo in kaj imata skupnega z barthesovskim pojmom \u00bbtretjega pomena\u00ab. Ranci\u00e8rovo pisanje o fotografiji se ve\u010dinoma vrti okrog njenega odnosa do umetnosti oziroma okrog njenega danes privilegiranega polo\u017eaja v umetnosti. Za Ranci\u00e8ra je fotografija \u00bbvzorna kot umetnost estetskih idej\u00ab \u2013 fotografija kot nenehna nedolo\u010dnost tega, kar je Barthes poimenoval studium<\/em> in punctum<\/em>. Kako lahko z branjem zapisov Jacquesa Ranci\u00e8ra o fotografiji pripomoremo k svojemu razumevanju fotografije in kam ga lahko umestimo glede na tradicijo teorije fotografije? Primeri, o katerih razpravlja, ve\u010dinoma prihajajo od kanoniziranih avtorjev, kot so Walker Evans, Alfred Stieglitz, Paul Strand, James Agee, Martha Rosler, Rineke Dijkstra, Jeff Wall itd., precej pomembno pa je tudi, da pi\u0161e o delih in avtorjih, ki so globoko vpeti v umetnost in za katere obse\u017een in bogat teoretski diskurz \u017ee obstaja. Preu\u010devali bomo, ali njegove ideje kakor koli koristijo pri razumevanju \u0161ir\u0161ega (dru\u017ebeno in kulturno, tudi tehnolo\u0161ko inherentno nestalnega) fenomena fotografije. Preizpra\u0161ali bomo tudi legitimnost tega tipa preu\u010devanja (ki fenomen v umetnosti postavlja nasproti fenomenu na splo\u0161no). Kaj ne bi moralo biti ravno nasprotno \u2013 kaj ne bi morali o fotografiji razmi\u0161ljati kot o umetnosti zgolj preko dru\u017ebeno in kulturno inherentno nestalnega fenomena fotografije, jo zaznavati ne kot otipljiv teoreti\u010dni predmet, ki ga je treba raz<\/em>re\u0161iti v odnosu na njegov polo\u017eaj v umetnosti, ampak bolj kot obilico procesov v njihovem polo\u017eaju v dru\u017ebeni sferi (umetnost, ki je eno)? Je razmi\u0161ljanje o fotografiji kot o umetnosti danes kakor koli produktivno za razumevanje fotografije? Zdi se veliko bolj primerno za razumevanje umetnosti. Poleg tega lucidno Ranci\u00e8rovo razmi\u0161ljanje poka\u017ee prav ta poudarek \u2013 v razmi\u0161ljanju o fotografiji kot o umetnosti je lepo prikazan (ali naj raje re\u010demo povzet?) estetski re\u017eim sodobne umetnosti; hkrati pa ta postopek pu\u0161\u010da grenak priokus \u2013 kot da je fotografija primerna za oboje \u2013 umetnost in teorijo umetnosti \u2013 kot neresna, nedolo\u010dna pocestnica \u00bbzami\u0161ljene podobe\u00ab, ki si jo nenehno muhasto podajajo sem in tja. In morda prav v tej grenkobi tako zavajajo\u010de ti\u010di mo\u010d fotografije. Vpra\u0161ati se moramo, ali bi se z razmi\u0161ljanjem o umetnosti (pa tudi znanosti) kot fotografiji kon\u010dno pokazal sam fotografski re\u017eim.<\/p>\n

            Jan Babnik<\/strong> (babnik.jan@gmail.com) je glavni urednik Fotografije <\/em>\/ Membrane<\/em>, slovenske revije o fotografiji, direktor Zavoda Membrana (ZSKZ) \u2013 izdajatelja Fotografije <\/em>\/ Membrane<\/em>, knjig o fotografiji in teoriji fotografije, in organizator izobra\u017eevalnih modulov (\u0160ola kritike fotografije). Je doktorski kandidat filozofije in teorije vizualne kulture na fakulteti za humanisti\u010dne \u0161tudije Univerze na Primorskem.<\/p>\n

            (7) Natalija Majsova: \u00bbPrenos kinematografske estetike v vesolje: papirnati vojak in sanje o vesolju\u00ab<\/strong><\/p>\n

            V prispevku se naslanjam na Ranci\u00e8rovo konceptualizacijo eti\u010dnega, reprezentacijskega in estetskega re\u017eima umetnosti, da bi raziskala, kaj lahko ostane od umetnosti, \u010de obseg sveta raz\u0161irimo tako, da vklju\u010dimo kozmos, namesto da se omejimo na Zemljo. V prispevku izhajam iz domneve, da (med drugim upo\u0161tevaje Lacanov predlog v Televiziji<\/em>) za\u010detek vesoljske dobe lahko \u0161tejemo kot dogodek, ki radikalno preoblikuje koordinate subjektivnosti, ter razpravljamo o odmevih te domneve na podro\u010dju estetike. Je estetika sposobna slediti tej premisi, in \u010de je, na kak\u0161en na\u010din in s kak\u0161nimi rezultati? Namesto da bi bil cilj prispevka kovanje univerzalne \u00bbformule\u00ab za estetiko vesoljske dobe, si prizadevam podati podrobno branje tega procesa: estetskih poti k vesoljski dobi, \u010de te ne vidimo kot zgolj podalj\u0161ka zemeljskih na\u010dinov bivanja. V prispevku se posve\u010dam dvema nedavnima primeroma ruske kinematografije: to sta Sanje o vesolju <\/em>(2005) Alekseja U\u010ditelja in Papirnati vojaki <\/em>(2008) Alekseja Germana \u2013 filma, ki se odkrito ukvarjata z nastopom vesoljske dobe in njenimi implikacijami in sta del posebnega segmenta ruske popularne kulture 21. stoletja: popularne kulture \u00bbv vesolju\u00ab. Filma bom preu\u010devala na ozadju Ranci\u00e8rovih re\u017eimov umetnosti, da ju iztrgam iz konvencionalnej\u0161ih branj, ki ju skr\u010dijo na reprezentaciji dru\u017ebeno-kulturnega konteksta sovjetskega mita o vesoljski prevladi. Namesto tega ju bom obravnavala kot izjavi, ki sta vezani na kontekst, a v sebi skrivata element ekscesa. Poudariti je treba, da tako kot pri avantgardah zgodnjega 20. stoletja ta formalna, stilisti\u010dna ekscesnost iz njiju \u0161e ne naredi umetnosti estetskega re\u017eima. Ko se v prispevku vrnem k vpra\u0161anju vesoljske subjektivnosti in dejanskemu trenutku nastopa vesoljske dobe, obravnavam to, kako, kdaj in zakaj je to sploh pomembno; povedano druga\u010de: kam gre kinematografija, ko gre v vesolje?<\/p>\n

            Natalija Majsova<\/strong> (nmajsova@gmail.com) je doktorirala (2015, naslov disertacije: \u00bbVesolje v sodobnem ruskem filmu\u00ab) in magistrirala (2011) iz kulturologije na Univerzi v Ljubljani. Od leta 2012 deluje kot raziskovalka na Centru za prou\u010devanje kulture in religije in asistentka na Oddelku za kulturologijo (oboje na Univerzi v Ljubljani). Trenutno je postdoktorska raziskovalka na Visoko poslovni \u0161oli Erudio (Ljubljana) in strokovna sodelavka v Kulturnem sredi\u0161\u010du evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT, Slovenija).<\/p>\n

            (8) Darko \u0160trajn: \u00bbNeposrednost kot lastnost filma kot umetnosti\u00ab<\/strong><\/p>\n

            Nekako v zadnjih dveh desetletjih 20. stoletja je kinematografija kot umetnost vse bolj postajala predmet rasto\u010dega zanimanja filozofov \u2013 in to seveda ne le francoskih. Vendar pa so francoski filozofi glavne reference, kadar razpravljamo o razponu vpra\u0161anj o filmu in razmi\u0161ljanju. Francoska filmska teorija si je \u017ee od za\u010detka obilno izposojala ideje, pojme in logiko iz filozofije in estetike. Jacques Ranci\u00e8re je nedvomno velik mislec, ki se v svojem obse\u017enem oeuvre <\/em>pomembno pokloni kinematografiji in zelo opazno pose\u017ee na to podro\u010dje, ki so ga po svetu nedavno identificirali kot filozofijo filma. V 11. poglavju knjige Aisthesis<\/em> (Stroj in njegova senca), uvede pojem neposrednosti<\/em>, povezan s pojmom kinematografije: \u00bbNeposrednost, to je tisto, kar razgla\u0161a umetnost projiciranih gibljivih senc. Ker je ta umetnost brez \u017eivih teles, odrske globine in besed gledali\u0161\u010da, se mora njena trenutna predstava poistovetiti s sledenjem pisavi oblik.\u00ab Ranci\u00e8re odkrije neposrednost<\/em>, ko sku\u0161a poudariti, kako kinematografija v svojih zmo\u017enostih organizira \u00bbdistribucijo \u010dutnega\u00ab, in Chaplina ne vzame le kot primer, ampak tudi kot odlo\u010dilno figuro v \u010dasu, ko je film postajal \u2013 in se definiral kot \u2013 umetni\u0161ka oblika. Seveda kot filozof, ki ne more drugega kot \u010drpati iz besedil \u2013 v tem primeru iz \u0160klovskega, Mejerholda in morda najo\u010ditneje iz Jeana Epsteina. Epsteinove ugotovitve in sklepi so v podobno prizadevanje po opredelitvi kinematografske umetnosti zapeljale tudi filmsko teoreti\u010darko Rachel Moore, ki je trdila, da Jean Epstein \u00bbsvojo \u010disto kinematografijo usklajuje s primitivnim jezikom\u00ab. Potem Moorova zatrdi, da je \u00bbfilm primitivnej\u0161a oblika jezika od besed\u00ab, kar se \u2013 \u010deprav nobeden od avtorjev ne citira drugega \u2013 ujema z Ranci\u00e8rovo refleksijo o vzajemnem odnosu med jezikom in kinematografijo v knjigi Les \u00e9carts du cin\u00e9ma<\/em>: \u00bbTo je jezikovna praksa, ki nosi tudi dolo\u010deno idejo ‘podobstva’ (imag\u00e9it\u00e9<\/em>) in mobilnosti. Zase je izna\u0161la nekak\u0161en kinematografizem<\/em>.\u00ab Neposrednost, ki postane o\u010ditna kot primeren odgovor na zahtevo po umetnosti projiciranih gibljivih senc, je v Chaplinovem primeru povezana z gibanjem; to, kar po\u010dne Charlot<\/em>, ga skupaj z njegovo umetnostjo ne naredi le razumljivega po Mejerholdovi formuli gledali\u0161ke umetnosti, ampak ga naredi tudi za del istega estetskega procesa, ki dela umetnost, in njegove iznajdbe \u00bbzastojev\u00ab v delovanju neke naprave.<\/p>\n

            Darko \u0160trajn<\/strong> (darko.strajn@guest.arnes.si) je filozof in sociolog. Trenutno je vodja programske skupine za edukacijske raziskave na nacionalnem Pedago\u0161kem in\u0161titutu in predava o filmu in medijski teoriji na podiplomski \u0161oli AMEU \u2013 ISH, In\u0161titutu za humanisti\u010dne \u0161tudije v Ljubljani.<\/p>\n

            \u010cETRTI DEL: Estetika in politika v sodobni umetnosti<\/strong><\/span><\/p>\n

            \u00a0<\/strong>(9) Bojana Mateji\u0107: \u00bbRanci\u00e8re<\/strong>:<\/strong> Umetnost in zahteva po \u010dlove\u0161ki emancipaciji\u00ab<\/strong><\/p>\n

            Cilj tega prispevka je preu\u010diti vpra\u0161anje o neskladnosti med politi\u010dno in kriti\u010dno umetnostjo v Ranci\u00e8rovi teoriji s poudarkom na konceptu najstva \/ zahteve <\/em>po \u010dlove\u0161ki emancipaciji. Ranci\u00e8re se soo\u010da z zasnovo kriti\u010dne in politi\u010dne umetnosti v prid njene politi\u010dnosti \u2013 nesoglasje<\/em> \u2013, kajti kriti\u010dna umetnost, kot trdi Ranci\u00e8re, na koncu postane pripomo\u010dek tradicionalnega razsvetljenskega programa in emancipacije. Tak\u0161na umetnost utrjuje dru\u017ebeno razlikovanje in ji zato ne uspe ustvariti za\u017eelene emancipirane skupnosti. Kriti\u010dna umetnost preizpra\u0161uje lastne omejitve in sposobnosti, trdi Ranci\u00e8re, pri tem pa zanemarja svoje resni\u010dne politi\u010dne u\u010dinke. Politi\u010dna umetnost, nesoglasje<\/em>, pa nasprotno predpostavlja estetsko razse\u017enost, v kateri se \u00bbtopografija tega, kar je znotraj in kar zunaj, nenehno kri\u017ea\u00ab. Kak\u0161en pa je pogoj za uprizoritev tega prizora nesoglasja? Kako posamezniki, stvari in besede vstopajo na to estetsko prizori\u0161\u010de enakosti? Ranci\u00e8re pojasnjuje, da se politi\u010dno pojavlja na polju sre\u010danja ali \u0161e bolje v zmedi med dvema nasprotnima procesoma: politiko in policiranjem. Po besedah mladega Marxa bi lahko to Ranci\u00e8rovo terminologijo prevedli v spopad med dru\u017ebeno resnico kot predpostavko in statusom quo kot dano zgodovino.<\/p>\n

            Polemika o \u010dlove\u0161ki emancipaciji pri mladem Marxu predpostavlja obliko najstva<\/em>, nekak\u0161no zahtevo<\/em>, ali kot je v Pismih Rugeju <\/em>zapisal mladi Marx, nekak\u0161en sollen<\/em>, ki se konec koncev pojavi iz spopada med danim in njegovim imanentnim, domnevno resnico. Glede na ta argument Ranci\u00e8re pojasni pogoj za ustvarjanje estetske dimenzije: pogoj je spopad med politiko in policiranjem. V tem pogledu bom sku\u0161ala pokazati, da kriti\u010dni umetnosti v nasprotju s politi\u010dno umetnostjo pri svojih protihumanisti\u010dnih prizadevanjih uspe izraziti univerzalizirajo\u010de (ne univerzalne) zahteve po \u010dlove\u0161ki emancipaciji (enakosti).<\/p>\n

            Bojana Mateji\u0107<\/strong> (bojanamatejic00@gmail.com) je teoreti\u010darka sodobne umetnosti in vizualna umetnica. Je docentka na Fakulteti za likovno umetnost na Umetni\u0161ki univerzi v Beogradu, kjer je \u0161tudirala slikarstvo, teorijo umetnosti in filozofijo (estetiko). Na Umetni\u0161ki univerzi v Beogradu je doktorirala z disertacijo z naslovom Emancipatori\u010dne prakse v sodobni teoriji umetnosti <\/em>pod mentorstvom profesorja dr. Leva Krefta. Pri raziskovanju se posve\u010da zlasti sodobnim marksisti\u010dnim in psihoanaliti\u010dnim teorijam umetnosti, teoriji dela, ameri\u0161ki sodobni teoriji umetnosti itd.<\/p>\n

            (10) Mojca Puncer: \u00bbParadoksi politike estetike: umetni\u0161ka stremljenja v skupnost\u00ab<\/strong><\/p>\n

            Prispevek se pri obravnavi sodobnih participativnih, skupnostno naravnanih umetni\u0161kih praks navdihuje v Ranci\u00e8rovi rehabilitaciji estetike kot nove filozofije aisthesisa<\/em>. Ta, nova filozofija \u010dutenja in zaznave se bistveno razlikuje od estetike kot filozofije umetnosti, ki je predvsem estetika umetni\u0161kega dela. Ranci\u00e8re raje govori o estetskem re\u017eimu umetnosti, ki postavlja v kompleksno in protislovno razmerje avtonomijo umetnosti in preseganje meja med umetnostjo in \u017eivljenjem. Tak\u0161no preseganje je v temelju sodobnih skupnostnih umetni\u0161kih praks. Skupnostno naravnana umetnost prevzema nase skrb za skupno dobro, medtem ko i\u0161\u010de nove produkcijske in eti\u010dne principe (so)delovanja v skupnosti in spodbuja prizadevanja za trajne in trajnostne spremembe. V dru\u017ebi, kjer manjka alternative na sistemski ravni, dolo\u010deno alternativo ponuja ravno umetnost. Tovrstni pristopi \u017eelijo med drugim spro\u017eiti provolutivni<\/em> in samoorganizacijski proces v teksturi dru\u017ebenih odnosov, ki so v kriznih razmerah neoliberalizma in kapitalisti\u010dne hiperprodukcije pogosto okrnjene ali nedelujo\u010de. Zato umetnostni teoretiki upravi\u010deno opozarjajo, kako v Evropi za \u010dasa krize spri\u010do razgradnje socialne dr\u017eave prihaja do nevarnosti instrumentalizacije participativne umetnosti v njeni te\u017enji po obnovi in krepitvi dru\u017ebenih vezi. Ranci\u00e8re meni, da s tem, ko je umetnost pozvana k udejanjanju politi\u010dnega potenciala pri krepitvi dru\u017ebenih vezi, politika in estetika izgineta v etiki oz. v njeni instrumentalizaciji v imenu doseganja konsenza. Kar je potrebno na novo definirati, je produkcija subjektivnosti v lu\u010di njene povezljivosti v skupnost. Razprava \u017eeli prispevati k analizi pojava skupnostno naravnane umetnosti z estetsko-politi\u010dne perspektive ter pri tem ovrednotiti tudi eti\u010dne vidike.<\/p>\n

            Dr. Mojca Puncer (mojca.puncer@gmail.com) je docentka filozofije na Univerzi v Mariboru. Dela kot univerzitetna predavateljica in raziskovalka, kot neodvisna teoreti\u010darka, kriti\u010darka in kustosinja na podro\u010dju sodobne umetnosti, kot kulturna pedagoginja in publicistka.<\/p>\n

            (11) KITCH (Nenad Jelesijevi\u0107 & Lana Zdravkovi\u0107): \u00bbSubjektivacija v sodobni umetnosti: rahljanje performativnega reda, temelje\u010dega na statiki izvajalec\u2013gledalec\u00ab<\/strong><\/p>\n

            Ranci\u00e8rovo razumevanje politike (kot estetske dejavnosti \u2013 procesa delitve \u010dutnega) kot \u0161kandala, ki razkrije radikalno enakost kogar koli s komer koli, se vzpostavi v nasprotju policijski logiki \u00bbpravilnega\u00ab imenovanja, razporejanja in klasificiranja ljudi in pojmov. \u00a0Policija (druga\u010de kot represivni aparat dr\u017eave v althusserjanskem smislu in druga\u010de kot foucaultovska disciplina) dolo\u010da delitve med na\u010dini delovanja, na\u010dini biti in na\u010dini govorjenja in skrbi za to, da so telesa na podlagi svojih imen postavljena na dolo\u010dena mesta in v dolo\u010deno nalogo; je red vidnega in izrekljivega, ki skrbi za to, da je ta dejavnost vidna, ona druga pa ne, da je ta beseda sli\u0161ana kot govor, ona druga pa kot hrup. Nasprotno je politi\u010dna \u00bbtista dejavnost, ki premesti telo z mesta, ki mu je bilo dolo\u010deno, oziroma spremeni namembnost prostora; je dejavnost, ki naredi vidno tisto, kar ne bi smelo biti videno, naredi, da je sli\u0161an govor tam, kjer je bil prostor samo za hrup, naredi, da je razumljeno kot govor tisto, kar je bilo sli\u0161ano zgolj kot hrup\u00ab. Resni\u010dna politika se za\u010dne natanko tedaj, ko si tisti, ki \u00bbnimajo \u010dasa\u00ab, da bi po\u010deli kar koli drugega, razen tisto, kar jim uka\u017ee normativni policijski red, \u00bbvzamejo ta \u010das, ki ga nimajo, da bi postali vidni kot del skupnega sveta ter dokazali, da njihova usta resni\u010dno oddajajo skupni jezik in ne izra\u017eajo zgolj ugodja ali bole\u010dine\u00ab. \u00a0Politika je tako mo\u017enost nemogo\u010dega, \u00bbje radikalna prekinitev, ki jo povzro\u010di neki, strogo vzeto, nemo\u017eni dogodek, ko se besede nelegitimno polastijo tisti, ki naj ne bi govorili\u00ab. Za\u010detek politike je tako nujno zaznamovan z govornim dejanjem. Ker gre za prelom z na\u010dini \u010dutenja, videnja in govorjenja, ki na novo definira, kar je vidno, kar je mogo\u010de o tem re\u010di in kateri subjekti so sposobni to narediti, je politi\u010dna emancipacija oziroma subjektivacija za Ranci\u00e8ra estetsko vpra\u0161anje. Kako to dejstvo povezujemo s (kriti\u010dno) umetnostjo? Kako v \u010dasu, ko je \u00bbpoliti\u010dna\u00ab, \u00bbanga\u017eirana\u00ab, \u00bbaktivisti\u010dna\u00ab umetnost kanonizirana znotraj umetnostne paradigme obstoje\u010dega, razumeti konstrukcijo politi\u010dnega v sodobni umetnosti? \u010ce na podro\u010dju \u00bbpolitike estetike\u00ab vpeljemo nove oblike kro\u017eenja govora, izpostavljanja vidnega in produkcije afektov, ki dolo\u010dajo nove sposobnosti, prelamljajo\u010d s staro konfiguracijo mo\u017enega, je to involucija kriti\u010dne formule: v performansu narediti vidno tisto, kar sicer ostaja nevidno. Kako se pri tem izognemo paradigmi spektakla in ali je to mo\u017eno\/nujno? Ne gre ve\u010d za umetnost, ki za svoj predmet ima aktualne, kriti\u010dne, politi\u010dne vsebine (\u010deprav te niso izklju\u010dene), temve\u010d za radikalno druga\u010dno razumevanje lastne pozicije, smotra in metod delovanja. To pomeni tudi na\u010din produkcije, ki je zastavljen onkraj dominantnih oblik institucionalizacije, zvezdni\u0161tva, znam\u010denja, festivalizacije. Gre za tiste oblike grajenja prostora in zagotavljanja vidnosti, komunikacije, ki presegajo (estetizirano!) standardizirano lo\u010dnico med gledalcem in izvajalko; nje odprava lahko pomeni izstop iz paradigme kulturne industrije oziroma rahljanje performativnega reda, temelje\u010dega na utrjeni statiki te lo\u010dnice.<\/p>\n

            KITCH<\/strong>\u00a0(kitch@mail.ljudmila.org<\/a>) je interdisciplinaren (ne)umetni\u0161ki dvojec. Nenad Jelesijevi\u0107 <\/strong>je umetnostni kritik. Doktoriral je iz filozofije in teorije likovne umetnosti, pri raziskovanju pa se posve\u010da pojavu kriti\u010dne umetnine<\/em>. Lana Zdravkovi\u0107<\/strong> je raziskovalka, publicistka in politi\u010dna aktivistka. Doktorirala je iz filozofije, podro\u010dja njenega raziskovalnega zanimanja pa so mi\u0161ljenje in uresni\u010devanje politike emancipacije, misel-praksa militantnega subjekta in radikalna enakost.<\/p>\n

            PETI DEL: Estetski re\u017eim v novih kontekstih<\/strong><\/span><\/p>\n

            \u00a0<\/strong>(12) Polona Tratnik: \u00bbTaktike in orodja pre\u017eivetja kot takti\u010dni mediji\u00ab<\/strong><\/p>\n

            Umetnost, ki danes nastaja skoraj kjer koli na svetu, ve\u010dinoma sledi globalnim trendom, zato jo obravnavamo kot le eno vrsto umetnosti \u2013 sodobno umetnost na splo\u0161no \u2013, medtem ko bi lahko razpravljali o povezavah prevladujo\u010dih tokov z vladajo\u010dimi ideologijami. Med umetnostjo, ki nastaja v razli\u010dnih politi\u010dnih in ekonomskih kontekstih, domnevno ni razlike. Vpra\u0161anje umetnosti kot politike, tj. sposobnost delovanja v vlogi zgodovinskih agentov, pa je izjemnega pomena in ga je treba obravnavati glede na politi\u010dni in ekonomski kontekst. V za\u010detku tega tiso\u010dletja je bioart<\/em> postala eden osrednjih \u017eanrov sodobne umetnosti. Ozna\u010duje jo tematiziranje nastopa dobe biotehnologije z vsemi potenciali za manipuliranje z \u017eivljenjem na svetu \u2013 s telesom, z \u017eivalmi in rastlinami \u2013 za razli\u010dne namene, kot so prehranska industrija, medicina, farmacija, estetika itd. Pri umetnosti, ki se je poimenovala biotehnolo\u0161ka umetnost ali na kratko bioart, je pomembno, da v postopke vklju\u010duje biotehnologijo in to vklju\u010devanje prikazuje v predstavah, produkciji \u017eivih kipov, performativnih instalacijah in na delavnicah. Bioart<\/em> lahko pogosto razlagamo kot promotorko biotehnologije, pa tudi prevladujo\u010de ideologije; vendar pa lahko ugotovimo, da nekateri bioart<\/em> projekti, kot o literarnosti zapi\u0161e Ranci\u00e8re, \u00bbza\u010drtujejo linije preloma in delitve v imaginarnih kolektivnih telesih\u00ab (Ranci\u00e8re, Politika estetike<\/em>, str. 39). V Sloveniji je bioart<\/em> mo\u010dno prisotna, razvila pa je tudi specifi\u010dno, dru\u017ebeno anga\u017eirano retoriko, ki je povezana z velikim pomenom kriti\u010dne teorije dru\u017ebe v tradiciji estetike, prav tako kot od padca Berlinskega zidu obstaja mo\u010dno zanimanje za takti\u010dne medije. V prispevku bom manifestacije taktik in pripomo\u010dkov za pre\u017eivetje analizirala kot takti\u010dne medije v okviru neoliberalnega kapitalizma.<\/p>\n

            Dr. Polona Tratnik<\/strong> (polona.tratnik@guest.arnes.si<\/a>), vi\u0161ja znanstvena sodelavka in izredna profesorica za podro\u010dje filozofije kulture in teorije umetnosti in medijev, je predsednica Slovenskega dru\u0161tva za estetiko in predava na fakulteti za medije in komunikacijo v Beogradu, na Univerzi v Mariboru in Fakulteti za dizajn, pridru\u017eeni \u010dlanici Univerze na Primorskem. Je avtorica petih monografij, med drugim Hacer-vivir m\u00e1s all\u00e1 del cuerpo y del medio<\/em> (Ciudad de Mexico: Herder, 2013).<\/p>\n

            (13) Ernest \u017denko: \u00bbEstetski re\u017eim umetnosti v kontekstu medijske arheologije\u00ab<\/strong><\/p>\n

            Medijska arheologija je sorazmerno nova akademska disciplina, ki je zrasla iz ve\u010d razli\u010dnih virov. Navdih je na\u0161la in ga \u0161e vedno najde v zgodnjih izkopavanjih iz plasti modernosti, ki sta jih izvajala Walter Benjamin in Siegfried Kracauer; v \u0161tudijah mo\u010di in znanja Michela Foucaulta; v zgodovini novega filma; v delih medijskih teoretikov, kot sta Marshall McLuhan in Friedrich A. Kittler; pa tudi v razli\u010dnih \u0161tudijah, ki sku\u0161ajo razumeti vlogo preteklosti v na\u0161i sodobni digitalni medijski kulturi. Kadar se medijska arheologija osredoto\u010di na preteklo dogajanje, zavra\u010da mit linearnega napredka in sku\u0161a izkopati primere spregledanih ali celo pozabljenih medijev (deviacij, napak, nesre\u010d), ki niso bili v sredi\u0161\u010du privla\u010dnosti in s tem pomena, ki pa kljub temu ka\u017eejo na zamisel, da \u00bbbi bilo lahko druga\u010de\u00ab \u2013 da so alternativne zgodovine mogo\u010de.<\/p>\n

            Zdi se o\u010ditno, da se medijska arheologija osredoto\u010da zlasti na medije in tehnologijo, vendar pa to ne implicira, da vpra\u0161anja, povezana z estetiko in politiko, v tem kontekstu niso pomembna. Verjetno velja ravno obratno; \u010de so namre\u010d mediji kompleksen aparat, katerega glavna funkcija je distribucija \u010dutnega, se pojavi vrsta vpra\u0161anj: obstaja smiselna zveza med medijsko arheologijo in politi\u010dno estetiko Jacquesa Ranci\u00e8ra? Je Ranci\u00e8rova knjiga Aisthesis<\/em>, v kateri nam predstavi vrsto prizorov iz estetskega re\u017eima umetnosti (pa tudi primere iz fotografije, filma in tako naprej), vaja iz medijske arheologije? Je po drugi strani o medijski arheologiji mogo\u010de razmi\u0161ljati kot o pristopu, ki bi nam lahko pomagal oblikovati globlje razumevanje estetskega re\u017eima umetnosti, ki je \u00bbstar \u017ee dve stoletji, a \u0161e vedno tako nejasen?\u00ab<\/p>\n

            Ernest \u017denko<\/strong> (ernest.zenko@fhs.upr.si<\/a>) je profesor estetike in filozofije kulture na Fakulteti za humanisti\u010dne \u0161tudije Univerze na Primorskem.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

            Mednarodna konferenca, Ljubljana, 27. in 28. novembra 2015\u00a0v organizaciji Slovenskega dru\u0161tva za estetiko in Zavoda Maska v sodelovanju s knjigarno Azil\u00a0v atriju ZRC (ZRC SAZU), Novi trg 2, Ljubljana Estetski re\u017eim umetnosti je paradigma, ki s svojo strukturo povezav med umetnostjo in vsakdanjim presega klasi\u010dno teritorialnost praks, ve\u0161\u010din in tradicionalnih klasifikacij umetnosti: dogaja se v […]<\/p>\n","protected":false},"author":5743,"featured_media":270,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[],"class_list":["post-235","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-dogodki"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.sde.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/235","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.sde.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.sde.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sde.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/5743"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sde.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=235"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/www.sde.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/235\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":284,"href":"https:\/\/www.sde.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/235\/revisions\/284"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sde.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/270"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.sde.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=235"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sde.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=235"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sde.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=235"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}